Zgodaj spomladi regrat požene pritlične, podolgovate in močno nazobčane liste v prelepo košato rozeto. Na srediti te listne rozete se proti soncu dvigujejo pokončna votla stebla, polna belega mlečka, na koncu katerih je bujen kot sonce rumen cvet. Ob zori se cvet odpre, z mrakom pa zapre (zapre se tudi pred prihodom dežja). Ko regrat odcveti se spremeni v značilno okroglo belo-sivo »lučko«, polno puhastih dežnikastih plodov. Kdo vsaj enkrat v življenju ni pihnil v to lučko in gledal, kako se ta puhek kot padalo spušča na zemljo. Veter jih z lahkoto raznaša, zato se regrat enostavno in hitro razmnožuje in ga kot samoniklo rastlino najdemo vsepovsod.